Kljub temu da je namen pesticidov zatiranje škodljivcev, ki zmanjšujejo pridelek, so posledice pogosto širše. Pesticidi pogosto uničujejo tudi druga življenja (npr. ptice, ki se prehranjujejo z ubitimi listnimi ušmi) in zaradi tega je zelo težko oceniti vse učinke uporabe teh snovi. Vse rastline in živali so deli izredno zapletene prehranjevalne verige in je v resnici nemogoče zastrupiti en organizem, ne da bi se prej ali slej pokazale posledice tudi na drugih. Posledice uporabe pesticidov se lahko razkrijejo šele čez leta. V mnogih primerih pesticidi porušijo naravno verigo bitij, ki se hranijo z drugimi in so nadalje sami hrana naslednjim. Do sedaj smo že lahko bili priča, da so pesticidi ubijali ptice in kazali učinke tudi na ljudeh.

Pesticidi so pomemben onesnaževalec okolja, kar potrjujejo tudi rezultati številnih analiz, ki kažejo, da je na področjih zelo intenzivne kmetijske rabe zemljišč zelo onesnažena tudi podtalnica.

Torej pesticidi posegajo mnogo globlje kakor le v zatiranje določenih škodljivcev; uničujejo okolje in zdravje ljudi.

Vir: http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/pesticidi.php, Načrt za zeleni planet (John Seymour in Herbert Girardet).

V senci konvencionalnega, količinsko uspešnega kmetovanja 20. stoletja so najprej ozaveščeni posamezniki in skupine, pozneje pa strokovnjaki v vladnih in znanstvenih ustanovah razvili sonaravne metode pridelovanja hrane, s katerimi skušajo ohraniti naravo in okolje ter doseči cilj, da bo pridelana hrana zdrava.

Ekološko kmetovanje pridobiva na pomenu. To ni le način kmetovanja ali obdelovanja domačega vrta, pač pa filozofija in prepričanje, da zna narava z našo pomočjo sama obračunati s škodljivci in nam zagotoviti zdravo in polnovredno prehrano. Poleg tega pa tudi zaščito pitne vode, zraka in tal, bivalnega okolja ter naravnega okolja s vso svojo pestrostjo živali in rastlin.

Ekološko kmetovanje omogoča kmetijam možnost dodatnega zaslužka v obliki turizma in drugih dopolnilnih aktivnosti na kmetiji. Prav tako takšna kmetija zagotavlja zdravo okolje ter pripomore k zdravemu življenju vseh, ki tam živijo; dobrobit in dolgoživost živali, ki jih kmet redi, prav tako pa tudi pestrost živalskih in rastlinskih vrst.

V nekaterih državah CEE, predvsem na Češkem, Slovaškem, v Estoniji, na Madžarskem in pri nas je z ekološkim kmetovanjem obdelovana površina dosegla, ponekod pa celo presegla površine v državah zahodne Evrope. Poljska in Ukrajina, kjer je delež kmetijskih površin v ekološkem kmetovanju majhen, sodita med Top 20 držav v Evropi glede na celotno ekološko površino. V Bolgariji in na Hrvaškem ekološko kmetovanje trenutno ne igra pomembne vloge.

Tabela prikazuje obseg preusmeritve kmetij na ekološko kmetovanje v Sloveniji. V petih letih je število ekoloških kmetij zraslo za 32 - krat ter površina v ekološkem kmetovanju za 500 - krat.

Število ekoloških kmetij v Sloveniji
Leto	Število ekoloških kmetij (kumulativno)	Površina (ha)	% kmetijske površine
1998	44 (34 ekoloških + 18 bio-dinamičnih)	400	0,05
1999	315 (300 ekoloških + 22 bio-dinamičnih)	3.000	0,38
2000	596 (31 bio- dinamičnih)	5.280	1,04
2001	883 (33 bio- dinamičnih)	10.828	2,23
2002	1.150	15.404	3,21
2003	1.415	20.018	4,16
Vir: Kmetijstvo in uporaba pesticidov v Sloveniji (2003).

Medtem ko so nekatere države CEE izvozno usmerjene in imajo majhen domači trg, druge, kot recimo naša država, proda vse
svoje proizvode doma ter poleg tega še celo uvaža ekološke pridelke in izdelke.

Vir: IFOAM (2003). The World of Organic Agriculture 2003 – Statistics and Future Prospects. 5th, revised edition, International Federation of Organic Agriculture Movements (IFOAM), Tholey Theley

Kaj lahko storimo za okolje in za svoje zdravje?

   • Kupujmo ekološko pridelano hrano
   • Kupujmo sveže pridelke
   • Ne uporabljajmo pesticidov na svojem vrtu
   • Pridelajmo čimveč hrane na domačem vrtu