Organoklorni pesticidi so topni v nepolarnih topilih in maščobah ter so zelo obstojni v naravi. Zaradi njihove lipofilnosti lahko pridejo z mastmi, olji in voski preko živil v toplokrvne organizme, kjer se delno metabolizirajo in izločijo, delno pa se nabirajo v maščobnem tkivu, jetrih, mlečni maščobi in organih.

Tako imamo v živilih živalskega izvora pesticide predvsem v maščobnem tkivu ter mesu in organih, ki vsebujejo maščobo oziroma maščobno tkivo, nadalje v mleku in mlečnih izdelkih in tudi v jajcih in ribah. Seveda pa lahko zaužijemo pesticide iz skupine kloriranih ogljikovodikov tudi s sadjem in zelenjavo, z žitaricami ter njihovimi izdelki.

Glavni kontaminenti hrane iz skupine organoklornih pesticidov so: DDT s svojimi metaboliti, HCH in lindan, redkeje pa dieldrin, heptaklor, toksafen in njihovi metaboliti. Ugotovljeno je, da so pesticidi kontaminirali znatne površine zemlje, čeprav le-te niso neposredno obdelovali s pesticidi. S pesticidi kontaminiran prah se lahko namreč prenaša po zraku (atmosferi) in odloži na površine, ki so precej oddaljene od kraja uporabe le-teh. Prav tako se lahko organoklorni pesticidi translocirajo iz tal v dele rastlin, ki so namenjene za prehrano živine.

Količine, ki jih človek s hrano vnaša v organizem lahko povzročajo značilne biokemijske poškodbe v procesih organizma, pretežno encimatske narave, s čemer lahko porušijo ravnovesje organizma. Zaradi obstojnosti, toksičnosti in kumulativne narave organoklornih pesticidov jih vse bolj zamenjujejo z organofosfornimi pesticidi.

Organofosforni pesticidi imajo namreč naslednje lastnosti: širok spekter uporabe in hitro delovanje na škodljivce; kratko časovna obstojnost in razpadanje v metabolite; majhna škodljivost za človeka in živali in sorazmerno majhna poraba preparata na enoto obdelovalne površine. Vendar pa imajo organofosforni pesticidi tudi določene slabe lastnosti pri kontinuirnem vnašanju v telo skozi hrano in vodo. Namreč ti lahko povzročijo degeneracijo živčnega sistema zaradi negativnega vpliva na biokemični proces acetilholina.

Pri analizi vodovodnih virov se na določenih lokacijah Slovenije občasno pojavljata atrazin in njegov razgradni metabolit desetilatrazin. Ta herbicid se namreč uporablja za uničevanje plevela pri vzgajanju nekaterih poljskih pridelkov.

Če se želimo izogniti nekaterim negativnimi učinkom, je potrebna pravilnost uporabe pesticidov in hkrati osveščenosti uporabnikov pesticidov. Več pozornosti bi bilo potrebno posvečati osveščanju ljudi in razvoju ter uporabi naravnih škropiv in gnojil.

Vir: http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/pesticidi.php