|
Zastrupitve s pesticidi
Nevarnost izpostavljanju pesticidom je večje pri otrocih,
saj so veliko bolj dovzetni kot odrasli. Večja verjetnost,
da so izpostavljeni nevarnim kemikalijam izhaja tudi
iz njihovega vedenja, igranja ter nezavedanja nevarnosti.
Do zastrupitve s pesticidi lahko pride zaradi vdihavanja,
zaužitja s pijačo ali hrano, skozi kožo ali sluznico.
Simptomi akutne zastrupitve vključujejo utrujenost,
vrtoglavico, slabost in bruhanje, pa tudi okvare dihal
in živčevja, kar je lahko smrtno nevarno. Kronično
izpostavljanje pesticidom, četudi pri nizkih koncentracijah,
so že vodile do rakastih obolenj, okvare ob rojstvu
ter okvare živčevja in endokrinega sistema.
Viri
izpostavljanja
Hrana in pijača sta glavna vira izpostavljanja
otrok pesticidom. V času rasti zaužijejo otroci več
hrane in pijače na kilogram telesne teže kot odrasli.
Zato sta lahko hrana in pijača, onesnažena z ostanki
pesticidov, razlog za kronično izpostavljanje pesticidom
bodisi v majhnih ali večjih koncentracijah.
Če je pesticidom izpostavljena nosečnica,
je neposredno izpostavljen tudi še nerojen otrok.
Majhni otroci lahko pridejo v stik z obstojnimi (ti
potrebujejo veliko časa za razgradnjo in izločanje
iz telesa) in bioakulativnimi pesticidi (ti se kopičijo
v telesu) skozi materino mleko. Zaščita nosečih in
doječih mater pred strupenimi kemikalijami je zato
odločilna.
Pesticidi na kmetijah ali v gospodinjstvih
so pogosto nepravilno shranjena ali na mestih, kjer
so enostavno dosegljiva. Ti pesticidi lahko onesnažijo
vodo ali hrano ter povzročijo onesnaževanje zraka.
Večkrat se, na primer, prazna embalaža od pesticidov
uporablja za shranjevanje vode ali hrane.
Otroci so nagnjeni k raziskovanju
njihovega bližnjega okolja, se igrajo pri tleh in
nosijo stvari v usta. Posledično lahko s tem zaužijejo
znatne koncentracije iz tal, prahu ali onesnaženih
stvari, ki jih najdejo na kmetijah, v gospodinjstvih
ali v vrtovih.
Revščina
Revščina in slabši gmotni položaj
družin lahko za otroke predstavlja večjo nevarnost
saj pogosto pomagajo tudi pri škropljenju ali gnojenju
s pesticidi. Uporabniki pesticidov, vključno z najstniki,
se navadno ne zaščitijo primerno z maskami in rokavicami,
ter imajo pomanjkljivo znanje.
Kako
zmanjšati nevarnost za izpostavljenost?
Da bi zmanjšali izpostavljenost pesticidom,
FAO, UNEP in WHO predlagajo, med drugim, tudi te previdnostne
ukrepe:
- zmanjšati in preprečiti možne vire izpostavljanja
pesticidom v gospodinjstvih in na kmetijah,
- hraniti pesticide stran od dosega otroških rok
ter v embalaži, ki je pravilno označena (ne jih
hraniti v steklenicah pijač ali podobnih embalažah
za hrano) in zaprta z zamaški, ki jih otroci ne
morejo odpreti,
- zmanjšati uporabo pesticidov skozi Integrirano
pridelavo ali Ekološko kmetovanje,
- zagotoviti še več izobraževanj o uporabi pesticidov
ter
- zmanjšati izpostavljanje.
Vir: UNEP (United Nations Environmental
Programme). 5.10.2004. News: Children face higher
risks from pesticide poisoning (Otroci so izpostavljeni
večjemu tveganju pri zastrupitvi s pestcidi). Dostopno
na: http://www.unep.org/Documents.Multilingual/Default.asp?DocumentID=408&ArticleID=4608&l=en
(Videno 5.12.2004).
Pesticidi
in hrana (nasveti za nakupovanje)
Po navedbah Ameriške organizacije
»Environmnetal Working Gropu« (več na njihovi domači
strani www.foodnews.org)
je to seznam najbolj priljubljenih svežih živil. Poglejte,
katera so najbolj obremenjena z ostanki pesticidov
in katera manj.
To je seznam 12 priljubljenih svežih
vrst sadja in zelenjave, ki so zelo onesnažena z ostanki
pesticidov ter tiste, ki so najmanj onesnažena z ostanki
pesticidov. Živila v levi koloni tabele raje kupujte
pridelano na ekološki način.
| |
12 najbolj
obremenjenih |
12 najmanj
obremenjenih |
| |
• breskve |
• beluši |
| |
• češnje |
• avokado |
| |
• grozdje
(uvoženo) |
• banane |
| |
• jabolka |
• brokoli |
| |
• jagode |
• cvetača |
| |
• krompir |
• sladka koruza |
| |
• maline |
• kivi |
| |
• nektarine |
• mango |
| |
• slive |
• čebula |
| |
• špinača |
• papaja |
| |
• zelena |
• ananas |
| |
• zvonasta paprika |
• grah |
Ti podatki sicer veljajo za ZDA,
vendar se od monitoringov, narejenih v Sloveniji,
ne razlikujejo pretirano (navedi rezultate iz poročila).
|